• [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

    dal zgled, kako se morajo pomenkovati po slovensko
    na0 i gospodje in na0 e gospe in gospodiãne. Govoril je
    ãisto pismeno sloven0 ãino, ki mu je tekla gladko in slad-
    ko, da se ga ãlovek nikdar ni naveliãal poslu0 ati.
    Med mladino je na0 el Navratil kmalu nekoliko posne-
    malcev, med katere so spadali tudi nekateri dijaki gornje
    gimnazije. Te velike zasluge Navratilove ne smemo po-
    zabiti. On nam more sluÏiti za vzor 0 e dandanes. Îalost-
    na izku0 nja nas uãi, da se nem0 kega Ïlobudranja 0 e niso
    odvadili premnogi, drugaãe po0 teni slovenski rodolju-
    bi. Sosebno se gre0 i v tem na ·tajerskem, pa tudi v na0 i
    beli Ljubljani. V slovenskem taboru sli0 i0 iz ust na0 ih
    krasotic malokdaj pravilno sloven0 ãino. 
    V na0 i gimnaziji smo imeli tudi precej moãno nem0 ko
    stranko, katero so sestavljali doseljeni Nemci in sinovi
    nekaterih birokratov in ponemãenih mestnih obrtnikov.
    Pri nas, v 0 esti 0 oli, se je nahajalo takih dijakov kakih
    osem, morda i deset. Na ãelu jim je stal glasoviti Etbin
    Costa, bodoãi adjutant dr. Bleiweisa in grobokop banke
    Slovenije. V niÏji gimnaziji se je uãil privatno. Mi smo ga
    dobili medse, ne vem, ali v peti ali v 0 esti 0 oli. Bil nam je
    vsem (z edino izimko) silno antipatiãen Ïe radi svojega
    oãeta Enrika. Ta Enrik je sluÏil v nekem cesarskem ura-
    du. Spisal je svoje spomine s potov po Kranjski deÏeli, v
    63
    MOJE ÎIVLJENJE
    BESeDA
    katerih je obÏaloval, da ni na Bledu nem0 ke kolonije, ki
    bi imela v last prekrasno okolico Blejskega jezera. Leta
    1848 je dopisoval v razne nem0 ke sluÏbene in polsluÏ-
    bene novine (Grazer Zeitung, Presse, Triester Zeitung),
    v katerih je zlobno napadal na0 o stranko in nedolÏno
    njeno gibanje. Pomagal mu je blatiti na0 narod po tujih
    listih lopovski Pradaã. Ta dva ãloveka so rodoljubi po
    vsej pravici ãrtili in s tem bolj0 im razlogom, ker sta nas
    ovajala vladi tudi tajno. Sodili smo, da sta njena najeta
    in dobro plaãana vohuna. Etbin ni bil ba0 zlobnega srca,
    ali v vsem svojem govorjenju in vedenju je razodeval
    nekaj zoprnega, komedija0 kega in harlekinskega. Slo-
    venski je znal tako slabo, da se ni mogel po domaãe z
    nami pogovarjati. S souãenci se torej ni mogel dosti dru-
    Ïiti, ali za to niti ni maral, kajti bil je silno gizdav in ãas-
    tilakomen. Hrepenel je po hvali, slavi in prva0 tvu. Od
    prirode je prejel Etbin prekrasne darove, ali treba pri-
    znati, da je bil vedno tudi jako marljiv. ·olske predme-
    te je znal kakor oãena0 . Posebno ga je veselila matema-
    tika. Probleme, katere nam je dajal Martinak, je ãesto iz-
    delal med vsemi souãenci najprvi in vselej brez napake.
    Ali s peresom se ni odlikoval nikdar, slog njegov je bil in
    ostal blebetavast in zaletavast, poln fraz, ali brez jedra
    in soli. Etbin se je zameril na0 im oãem Ïe po svoji vna-
    njosti. Nosil je dolge, do ram padajoãe lase, visok ovrat-
    nik, ki mu je 0 el do srede u0 es, eksotiãne kravate in 0 e
    64
    MOJE ÎIVLJENJE
    BESeDA
    druge posebnosti, ki so se nam zdele sme0 ne. Na0 ega
    dru0 tva se je ogibal Ïe zato, ker je lahko zapazil, da ga
    sovraÏimo in zaniãujemo. On nam je povraãal to mrÏnjo
    s tem, da ni skrival nikdar svoje politiãne barve: hotel je
    biti Kranjec, ali nem0 ki Kranjec, za svojo domovino je
    smatral Germanijo in nem0 ko Avstrijo.
    Nekoã je bleknil vprião Valjavca: »Moj oãe pravi, da
    so vsi Slovenci osli.« Matija ga zavrne srdito: »Povej ti
    svojemu oãetu, da je najveãji osel on sam, nas Slovence
    pa naj pusti na miru.«
    Etbin je to oãetu res povedal. Njemu pa ni mogel uga-
    jati spor z dijaki. Pri0 el je v 0 olo k prefektu in ga prosil,
    naj pozove Valjavca, da se bosta vprião njega zbogala.
    Ko pride tja Valjavec, zaãel se je hud ravs med njim in
    strahopetnim Enrikom. Zaman mu je ta z ihteãim gla-
    som ponujal spravo. Matija jo zaniãljivo odkloni, odbac-
    ne podano roko in odide.
    Stari Costa se je na vse pretege prilizoval vsakemu
    profesorju, pod ãigar oblast je pri0 el njegov sin. Hvalil
    ga je brez konca in kraja zlasti proti takim ljudem, za
    katere je vedel, da z njim obãujejo.
    Martinak ni maral njegovega dobrikanja, ali nekate-
    rim drugim profesorjem se je silno prikupil, sosebno pa
    novemu na0 emu ravnatelju Kleemannu. Kot renegata
    ga je vezalo zdaj s Costo tudi politiãno prijateljstvo. Za-
    ãela sta se druÏiti prav intimno in Etbin je postal Klee-
    65
    MOJE ÎIVLJENJE
    BESeDA
    mannov ljubimec. Ali tudi Etbin si je na0 el med souãen-
    ci dobrega prijatelja. Vtem ko smo se ga vsi drugi ogiba-
    li, je porabil Brada0 ka vsako priliko, da se mu prilizne,
    da se z njim pogovarja, to seve po nem0 ko, in mu po-
    kaÏe svoje najiskrenej0 e simpatije. Ta Brada0 ka je bil v
    spodnji gimnaziji jako slab uãenec. Uãil se je na vso moã
    pridno, ali uk mu ni hotel iti v glavo. Sãasoma si je s sta-
    novitnim trudom spomin izbolj0 al. V peti in 0 esti 0 oli je
    Ïe odgovarjal, kadar je bil vpra0 an, precej dobro. Bil je
    brez dvojbe najveãji »piflar« med vsemi so0 olci. Bra-
    da0 ka menda ni ãital nobene druge knjige kakor 0 olske;
    zato mu je bil jezik v nem0 kih nalogah silno grapast in
    okoren.
    Veliko smo ugibali, kaj je vleklo Brada0 ko h Costi.
    Morda to, ker tudi zanj ni maral noben souãenec radi
    njegove nepriljudnosti, robatega znaãaja in zadirãnega
    govorjenja. Potrdilo se je torej tudi tukaj, da »gliha vkup
    0 triha«. Mogoãe pa je tudi, da si je hotel pridobiti Bra-
    da0 ka po sinu pokroviteljstvo Enrika Coste, ki je bil
    nem0 ki vladi in birokraciji seveda persona grata.
    Kmalu Etbin in Brada0 ka nista mogla prebiti drug
    brez drugega. Enriku Costi je jako prijal sinov novi to-
    vari0 , kajti je bil »pameten« Kranjec, ki je z njim prav
    rad govoril po nem0 ko in torej ni bil tak fanatik kakor
    drugi dijaki. Hvalisal ga je proti Kleemannu brez konca
    in kraja in ta ga je naskoro pritisnil na svoje izdajalsko
    66
    MOJE ÎIVLJENJE
    BESeDA
    srce s tako ljubeznijo kakor Etbina. Povzdignil ga je med
    odliãnjake in v osmi 0 oli celo za prvega premianta.
    Mnogim so0 olcem se je zdelo to stra0 no ãudno. ·olske
    predmete je znal Brada0 ka res prav dobro na izust, ali v
    nalogah ni kazal nobene duhovitosti; izobraÏenje mu je
    ostalo kilavo in povr0 no, ker ga ni okrepãavalo obilno
    ãitanje dobrih knjig.
    Strastno veselje za propagando pa je odloãilo Ïe leta [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • zambezia2013.opx.pl